Prva omemba te cerkve sega v leto 1389, današnja arhitektura cerkve pa je iz leta 1659.
Naknadno so dozidali še zvonik in zakristijo.
Na zaključni steni prezbiterija je ostanek freske Marije in Janeza Evangelista, v sredini pa visi veliko in kvalitetno baročno razpelo.
V cerkvi je tudi oltar sv. Florjana,na kateri je prva slikovna upodobitev kraja iz leta 1776, h kateremu so se tržani pogosto zatekali po pomoč pred ognjem.
Zgodovina cerkve
Cerkev sv. Križa je prvič omenjena v listini 13.decembra 1389, s katero je Nikolaj Rotenperger (Nikel de Rotenperger) zapustil lovrenški župniji in šentpavelskemu samostanu vsa posestva pri sv. Lovrencu v Kotu (in dem Winchel ze sand Lorentzen). Iz nadarbine je bila ustanovljena jutranja maša v kapeli sv. Križa (heiligen chreutz), ob nedeljah in večjih cerkvenih praznikih pa se je brala maša za pokojnika in njegove svojce pri oltarju sv. Katarine v župnijski cerkvi sv. Lovrenca. Na obletnico Rotenpergerjeve smrti so bili duhovniki še obdarovani z denarjem, med reveže pa se je razdelilo meso in vino. Kmetje na kmetijah, podarjenih lovrenškemu župniku, so se kasneje imenovali »Kapeller« – kmetje, ki sodijo h kapeli.
Arhitektura cerkve
V 18. stoletju je nastal še zvonik, ki nosi pločevinasto latenasto streho ter čelo z baročnim polkrožnim zaključkom.Obrobljajo ga lizine in ga po višini delijo v tri pasove.
Fasada ladje in prezbiterija so deljene s talnim zidcem in z ogrednim napuščem. Okna so pravokotna, na gornji strani jih zaključujejo ločene enostavne lunete.
V notranjosti sakralnega prostora pokrivata ladjo dva križna oboka, ločena z oprogama, ki ju nosijo trije pari toskanskih pilastrov. Cerkveni slavolok je členjen in potlačen. Zakristijo in tri strano zaključen prezbiterij pa pokriva križni obok. Na dveh toskanskih stebrih in dveh konzolah se konveksno- konkavno razvija v prostor pevska empora. Vrata, ki vodijo v zakristijo pa so preprosto kamnito delo iz 18.stoletja.
V cerkvi so trije oltarji, ki pa se že »spogledujejo« s časom rokokoja, ki je sledil baroku( obdobje med Barokom in Klasicizmom) . To je vidno pri ornamentiki, saj pri glavnem oltarju zasnova nastavka in akantova ornamentika govorita za pozno 17. ali zgodnje 18. stoletje. V sredi je Križani, asistenčni figuri pa sta izredno sloka in manieristična kipa Marije in sv. Janeza Evangelista. Križ v njegovi osrednji niši je novejši, kartuša z napisom »Consummatum est«, ki jo držita dva putta, pa je delo konjiškega mojstra Mihela Pogačnika. Njemu je pripisan tudi kip Križanega, ki je pred časom visel na zunanji strani prezbiterija.
Najmarkantnejšo pozornost v cerkvi vzbuja južni stranski oltar, kjer se nahaja najstarejša oljna slika Lovrenca, saj prikazuje kraj, takšen kot naj bi bil leta 1776. Gre za upodobitevje sv. Florjana, ki kleči nad veduto Lovrenca. Slika je signirana: »Joseph Göriser Pinx« (Naslikal jo je Joseph Göriser). Sam oltar, kjer je slika nameščena, je rokokojski iz srede 18. stoletja, na vrhnjem zaključku pa se nahaja še baročna slika sv. Marjete.
