Lovrenc je bil od nekdaj bogat s sadjem, predvsem z jabolki, hruškami in slivami. Nekaj jabolk so stisnili in si pridelali jabolčnik, ki ga imenujemo mošt. Ostalo sadje so v sušilnici sadja, v Pajštvi, posušili.
Pájštva je narečni izraz za preprosto stavbo za sušenje lanu in sadja.
Na kmetijah so bile sušilnice sadja- pajštve pogoste. V bližini Župnijske cerkve Sv. Lovrenca pa še danes stoji pajštva, ki je bila župnijske lasti. V njej je župnija sušila lastno sadje, prav tako pa so jo uporabljali krajani.
Po pripovedovanju občanov naj bi bila Pajštva stara več kot 200 let.
Suho sadje so jedli za malico. Pogosto so si skuhali kompot, ki je vseboval dovolj naravnega sladkorja. Skupaj s kruhom so ga jedli za večerjo. Suho sadje so kuhali v redkem koruznem zdrobu, to jed so imenovali “turška župa”. Najbolj priljubljeno pa je bilo suho sadje v sadnem kruhu – “klecnprotu”.
Pajštvo so uporabljali še do začetka petdesetih let.
Pred leti so jo obnovili in v njej se je ponovno začelo sušiti sadje.
Pajštva je etnološki spomenik.
Posebnost Pajštve
Posebnost pajštve je, da so sadje sušili v notranjosti na derah, kurili pa so od zunaj. Dere so nameščene na lesenih valjih (»valcnih«), da se z lahkoto premikajo in prestavljajo na želeno višino oz. k izvoru toplote, da se sadje enakomerno suši. Sadje za sušenje so doma očistili in pripravili. Hruške in slive so sušili cele, jabolka pa so razrezali na štiri dele, kar se je posušeno imenovalo »platiči«, suhe hruške pa »kloce«.Kdor je želel sušiti sadje, je moral s sabo pripeljati drva. Za sušenje je skrbel hlapec iz župnišča. Počasen ogenj je gorel dan in noč. Po navadi se je sadje sušilo dva do tri dni. Vmes ga je bilo treba obračati in prebirati.
Arhitektura Pajštve
Objekt je dolg 727 cm in širok 337 cm. Je delno zidan, delno lesen, streha je pokrita s staro opeko. Ostrešje je sestavljeno in povezano brez žebljev, samo z lesenimi klini ali »cveki«. Notranjost je razdeljena na dva dela: na predprostor in na sušilnico. Sušilnica je zidana nad obokanim kuriščem, razdeljena je na levi in na desni del, na vsakem pa so tri »dere« – v treh različnih višinah. Dere so iz lesa zbiti platoji, na katere se je naložilo sadje.
Virtualni ogled: 360° sprehod
